nabral že pred tremi leti, da bi izšlo ob 50-letnici njegove smrti. Objavo je ponudil založbi Ognjišče, urednik “Božo Rustja pa je odlašal”, dokler ga ni ponudil Mohorjevi, saj je Stanič ogromno naredil prav na Goriškem. Rojen na Cesti pod Križem na Vipavskem, je študiral v Gorici. Leta 1917 je bil posvečen v duhovnika, nakar ga je nadškof Sedej poslal za kaplana v Cerkno, kjer je mladi duhovnik vzgajal mlade v značajne in izobražene osebe. Leta 1922 je prišel kot kaplan k sv. Ignaciju v Gorico, kmalu nato pa v Podgoro. Bil je izredno dejaven v kulturnih in cerkvenih ustanovah, saj je bil predsednik Alojzijevišča, tajnik in soustanovitelj društva Zbora svečenikov sv. Pavla, odbornik in predsednik Katoliškega tiskovnega društva, soustanovitelj, prvi tajnik in predsednik GMD, urednik Slovenskega Primorca in nato Katoliškega glasa. Zaradi vsega tega je prav, da se ga spominjamo, je pribil g. Kragelj, saj je bil Stanič eden tistih junakov, ki so pogumno ohranjali našo kulturo. Časi so bili hudi, fašizem je sistematično raznarodoval naše kraje. Stanič in drugi so razumeli, da slovenska bese-