je tudi na vlogo dr. Sfiligoja pri snovanju slovenskih občin v Števerjanu in Sovodnjah, na politična pogajanja, ki so privedla do slovenske šole, na prve Sfiligojeve predloge za zaščitni zakon, ki segajo že v leto 1949 in na vstop Slovencev v goriški občinski odbor. Sledili so posegi dr. Draga Legiše, dr. Bukovca, števerjanskega župana Corsija, dr. Damijana Paulina in drugih. Na Tržaškem bo predstavitev knjige v petek, 20. t.m., ob 17.30 v konferenčni razstavni dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu v Trstu. JUP je tudi glede varnosti zelo vprašljiva. Tudi na Krminskem je edina rešitev dograditev šolskih prostorov, saj je stiska velika tudi v tamkajšnjem otroškem vrtcu. Malčki so namreč že vrsto let v stavbi privatnega vrtca Rosa mistica, ki ga upravlja cerkvena ustanova. Dokler ni bilo tako velikega naraščaja, je vladalo spoštljivo sodelovanje. V zadnjem obdobju pa se pritisk na slovenske vpise odraža včasih tudi v odnosih med privatno in državno ustanovo, saj so šolske sestre odločile, da slovenski oddelek ne sme sprejeti več kot 22 vpisov. Ne nazadnje ravnateljica Braini še vedno pričakuje dograditev in obljubljeno preureditev šolskih prostorov v OŠ Oton Župančič, za kar je goriška občinska uprava že namenila finančna sredstva, ni pa še nič naredila. Odbor Sindikata je sklenil, da se bo zavzel za rešitev težav, v katere je zašlo naše šolstvo. Sicer so bile pristojne tržiške in goriške oblasti seznanjene že leta 1999 o velikem porastu, ki naj bi ga slovenska šola imela v prihodnjem desetletju. Odbor Sindikata se bo spet sestal čez mesec dni. V tem času pa priporoča, naj bodo pri reševanju teh vprašanj soudeleženi vsi predstavniki civilne in politične družbe ter naj konstruktivno sodelujejo v prid slovenski šoli. Dario Bertinazzi