V pričakovani pomladno politično razumniški ekipi pa so poleg Rupla najbolj zanimivi trije. Drago Jančar zaradi svojega razumniškega slovesa, Tine Hribar zaradi vrnitve v novorevijaške politične igre in Ivan Štuhec zaradi povezave z cerkvijo. Če je bil Jančarjev podpis pričakovan in če se je Hribarjeva vrnitev napovedovala, nedavno je v Novi reviji recimo zapisal, da zgodba o izbrisanih ni zgodba o človekovih pravicah, »temveč zgodba o lažni slovenski nestrpnosti do tujcev«, pa je na videz nenavaden podpis enega izmed glavnih gromovnikov RKC. Na videz zgolj zato, ker se cerkev vsaj javno (več) ne meša v strankarsko merjenje moči. V zadnji številki katoliškega tednika Družina je v komentarju o rezultatih evropskih volitvah, volilni abstinenci in oholosti liberalne dvoumne oblasti zapisal, da bo na jesenskih volitvah cerkev, kot del civilne družbe, »tokrat bistveno bolj opazovalka kot doslej«. Štuhečev podpis pod pobudo pa recimo ni primerljiv s članstvom duhovnika Janeza Furmana v Kučanovem Forumu 21, nekakšnem antipodu pomladnega zbora. Furman namreč ni bil med pobudniki za nastanek Kučanove združbe, hkrati pa je njegovo vloga tako v javnosti kot tudi znotraj cerkvenih struktur bistveno manj vplivna od Štuhečeve. In če že omenjamo Kučanov Forum: njegovi predstavniki trdijo, da nimajo takšnih političnih ambiciji kot sklicatelji Zbora za republiko. Da med njimi ne prevladujejo (aktivni) politiki in da iz njih ne bo nastala kakšna stranka. To sicer drži, a če so v Zboru za republiko politiki, so v Kučanovem Forumu 21 ljudje z veliko politično močjo.