To, kar je koncil za vesoljno cerkev, to so sinode za krajevne cerkve. Vprašalnik, ki so ga prve dni januarja delili primorskim vernikom, ni edini način, na katerega se slovenska sinoda že dogaja. Kmalu po lanskoletnem oznanilu nadškofa dr. Franceta Rodeta, da bo slovenska katoliška cerkve pred koncem tisočletja organizirala sinodo, so za uspeh sinode pričeli moliti posamezni katoliški redovi na Slovenskem. Obstaja poseben vrstni red teh molitev. Minuli ponedeljek, denimo, so za uspeh sinode molili križniki. V torek marijine sestre Čudodelne svetinje. V sredo sestre križniškega reda. V četrtek zagrebške usmiljenke in magdalenke. V petek kartuzijanci, v soboto jezuiti in minulo nedeljo karmeličanke. Kdo bo molil ta teden, lahko izbrskate na katoliškem internetu (www.rkc.si). Hkrati je tajništvo sinode, nekakšen operativni organ za izvedbo sinode, pripravilo približno 35 strani dolg dokument, ki ga v katoliški cerkvi imenujejo z latinskim imenom linea menta, gre pa za nekakšna navodila za razpravo, katerih naslov ob istoveten z geslom sinode - Izberimo življenje! Po besedah tajnika sinode, dr. Ivana Štuheca, je dokument, ki te dni odhaja v tisk, "sestavljen iz deh delov. Iz besedila, ki odpira nekatere dileme in probleme in iz vprašanj, ki naj bi motivirala k razpravi. Dokument bo predvidoma izšel v drugi polovici februarja." Besedilo bo zatem šlo v razpravo po vseh cerkvenih strukturah. O njem bodo razpravljali v škofijskih in župnijskih institucijah, v laičnih organizacijah, duhovnih gibanjih, pastoralnih svetih in drugih cerkvenih združenjih. "Javna razprava" naj bi predvidoma trajala do konca maja, ko namerava tajništvo sinode vernike pozvati, naj svoja staišča pisno dostavijo tajništvu sinode. To bo čez počitnice, vsekakor pa do jeseni, pripravilo osnutek pastoralnih smernic. Pastoralne smernice bodo podlaga za razpravo na prvem zasedanju sinode, ki bo predvidoma konec oktobra, v tednu šolskih počitnic pred prvonovembrskimi prazniki. Udeležbo na sinodi predpisuje Zakonik cerkvenega prava, ki natančno določa, kdo vse mora biti vabljen na sinodo. Sestavljena je po delegatskem principu. Dr. Štuhec pričakuje udeležbo "okoli tristo ljudi". To se sliši veliko, ali pa tudi ne. Za primerjavo: na Slovenskem je okoli 800 župnišč. To pomeni, da na sinodi ne bodo zastopana niti vsa župnišča. Po tem prvem zasedanju bo šlo besedilo sinode ponovno v razpravo do drugega, končnega zasedanja, ki naj bi se zgodilo pred koncem leta 1999. Toda, pozor! Na tem drugem, končnem zasedanju, katoliški delegati besedila sinode ne bodo sprejemali, ampak bodo smeli o njem le razpravljali. Končno besedo pri sinodi imajo namreč škofje, ti sprejemajo besedilo dokumenta sinode in to vsak za svojo škofijo posebej. Spričo nedemokratičnega načina sprejemanja besedila sinode poprejšja demokratična dejanja (recimo: sedanje poizvedovanje mnenjskega utripa med katoličani na Primorskem), praktično izgubijo ves, ali skoraj ves svoj pomen. Kaj namreč pomaga vernikom še tako vestno izpolnjevanje vprašalnikov, če pa je prihodnja ureditev stvari v njihovi škofiji neskončno bolj kot od njih samih, odvisna od stališč in volje vsakokratnega škofa, ki ga, kot je znano, spet ne izbirajo sami, ampak jim ga postavlja papež? Kakorkoli. Scenosled sklepnega dejanja sinode je bil že obelodanjen in bo predvidoma sledeč: 31. decembra, na Silvestrovo leta 1999, bodo uro pred polnočjo slovenski škofje besedilo sinode slovesno izročili vernikom. Tako bo sklep vseslovenske sinode združen z obhajanjem "Velikega jubileja", namreč praznovanjem dvatisočletnice Kristusovega rojstva in z vstopom v tretje tisočletje. Spektakularno, ni kaj!