Bil je petek in ob petkih zjutraj je čas iniciacije dečkov, ki vstopajo v adolescenco. Rabin odpre Torah in deček začne brati. Mati in ostale ženske dogajanje opazujejo v molitvenem predelu za ženske čez ogrado, ki jih loči od moškega dela. Duhovnik nenadoma prekrije tekst in deček mora nadaljevati tekst na pamet. Dejanje je intenzivno, vendar zelo formalno. Matere s kričanjem in vreščanjem ter metanjem riža pospremijo finale glavne iniciacije.Tudi v Cerkvi svetega groba, Sveti Sepulturi, osrednjem svetišču krščanstva se dan začne ob sončnem vzhodu. Sveža jutranja energija napolni temačne prostore velikanskega svetišča, v katerem duhovniki prepevajo, dišavijo cerkev s kadilom, berejo biblijo pred eno izmed mnogih kapelic, ki so razvrščene povsod po svetišču. Pod isto streho so tri zadnje postaje Jezusovega Križevega pota: kraj, kjer so ga pribili na križ, kraj vstajenja od mrtvih in Jezusov grob. Zjutraj se zdi cerkev kot privatna posest, v kateri le tu in tam tiho moli kakšna nuna, cerkev pa hitijo čistiti še pred navalom tisočih vernih romarjev, duhovnikov in turistov, ki dnevno obiščejo to cerkev. Tri posvečene točke, ki stojijo nasproti glavnega oltarja, so cel dan najbolj obiskane, med njimi je vhod v Jezusovo grobnico glavni obredni kraj mnogih različnih krščanskih vej in cerkva s celega sveta, ki imajo vsaka svojo predstavniško cerkev v Cerkvi svetega groba v Jeruzalemu. V njej čez celo leto velja strog urnik, ki daje posameznim krščanskim vejam čas za lastni glavni obred v Cerkvi svetega groba, v kapelah, cerkvah ali drugih pomembnih lokacijah v Jeruzalemu. Vsi člani krščanske skupnosti zelo resno jemljejo pomembnost svoje prisotnosti, ko je na vrsti maša njihove cerkve, bodisi armenske, sirske, grške otrodoksne, ruske ortodoksne, etiopijske koptske cerkve in drugih. Ob nedeljskih jutrih, na Gospodov dan vseh kristjanov, pa so maše daljše in javne. To je tudi dan pohoda frančiškanske skupnosti po poti Jezosovega Križevega pota, ki po ulici Vii Dolorosi v cerkev na dan pripelje nekaj sto vernikov več.Celotna stavba me je spominjala na koralni greben, kjer ena kolonija nudi veliko prostorčkov, v katerih v sožitju živi veliko različnih živalskih vrst s svojstvenim načinom življenja. Notranjost Svete Sepulture je razdeljena na štiri nadstropja in kar nekaj cerkva je priključenih k osnovni stavbi. Celo streha ni prazna. Na njej stojijo majhne koče, ki služijo kot celice etiopskim koptskim menihom, v katerih živijo samotarsko življenje, kot bi bili na vrhu gora. Poleg samostana si streho delita še dve cerkvi: egipčanska koptska in še ena etiopska koptska cerkev, v kateri začnejo jutranji obred v samoti, preden ga prenesejo v "spodnjo" cerkev, kjer pojoči ritual nadaljujejo za javnost. Etiopski kopti imajo v mestu še eno cerkev - Okroglo cerkev, v kateri stoji oltar v centru okroglega prostora. V njej nune in menihi, ki jih fizično ločuje le zavesa, sočasno izvajajo skupni obred in liturgijo, kar je za krščanstvo zelo neobičajno. V kotu, še vedno znotraj rimljanskega obzidja Starega mesta, je predel, obdan z novim, lastnim obzidjem, v katerega ni mogoče priti, razen skozi ena izmed vhodnih vrat Starega mesta. Tu stoji armenska četrt. Armenci s ponosom zatrjujejo, da je bila njihova država prva na svetu, ki je sprejela krščanstvo za uradno vero.V prečudoviti edinstveni cerkvi, katere tla so pokrita z živopisnimi tepihi, vodijo dolge jutranje maše vsak dan. Zbor duhovnikov je postavljen v vrste levo in desno ob straneh cerkve, od izmenjaje ena pojoč odgovarja nasprotni skupini. Končna stopnja obreda se izvaja na vročem soncu na vrhu cerkvene strehe. Maše v krščanskih cerkvah sicer formalno sledijo določenemu vzorcu, vendar ta upošteva tudi posebne religiozne dneve in spreminjanje prostorov zaradi različnih priložnosti. Celovito gledano se z vso dinamiko dogodkov dogajanje nikoli ne ponavlja in kadarkoli vstopiš v Sveto Sepulturo, se zdi kot da se odvija popolnoma nov obred - bi bil to lahko resnični primer Teorije kaosa? Vsak večer se odvija poseben ritual zapiranja težkih vrat Svete Sepulture. Že od otomanskih časov se zaprejo s starinskim zakodiranim zapiralnim sistemom, zapira pa jih musliman. Odločeno je namreč bilo, da nobena izmed krščanskih cerkva ne bo dominirala nad drugimi, zato je bil ključ krščanske skupne cerkve poverjen muslimanski družini in njenim naslednjim generacijam, ki še danes nosijo odgovornost za zaklepanje skupnih krščanskih vrat."Allah Akhbar" - konec tedna? Petek je in glavna molitev se bo začela na najsvetejšem kraju v Jeruzalemu - Skali (The Rock)....