Najprej tole zadnje. Cerkvena stran se sklicuje na deklaracijo o človekovih pravicah, ki med drugim govori o zagotovitvi vzgoje otrok v skladu z verskim in moralnim prepričanjem staršev. Ker je v slovenskih javnih šolah verouk prepovedan, naj to ne bi bilo v skladu z v Sloveniji ratificiranimi mednarodnimi dokumenti. Vendar to ne drži, v Sloveniji obstajajo zasebne katoliške šole, ki jih izdatno financira tudi država, v katerih je poučevanje verouka ali kakšne druge oblike religiozne vzgoje možno. Če bi bile trditve cerkvenih dostojanstvenikov utemeljene, bi konvencijo o človekovih pravicah v Evropi kršile tudi Francija, Nizozemska, Švedska, dežele, ki pravzaprav promovirajo človekove pravice. Laična šola naj bi imela nevtralno pozicijo, država pa za posebne potrebe in želje pač omogoča zasebne šole, na katere se vpisujejo otroci staršev, ki imajo drugačen pogled na religiozno izobraževanje. Ker naj bi država v javnih šolah varovala pluralizem in preprečevala indoktrinacijo, bi bilo ravno uvajanje verouka v javne šole pot do diskriminatorne obravnave drugačnosti. A četudi bi v Sloveniji dopustili verouk v javnih šolah, to hkrati ne bi nujno pomenilo spoštovanja človekovih pravic. V Romuniji (pa tudi drugod) se je v času komunističnega režima v javnih šolah poučeval verouk, a takrat izražanje verskega prepričanja in delovanje verskih skupnosti ni bilo ravno svobodno. EU sicer spoštuje in ne prejudicira pravnega položaja verskih skupnosti v državah članicah. Mimogrede, v poskusnem učbeniku za prvi letnik predmeta Vera in kultura, ki ga je izdalo združenje katoliških gimnazij in ki naj bi bil narejen po »sodobnih načelih pedagogike religije«, je med drugimi brez distance prikazan katoliški pogled na splav in samozadovoljevanje.