Tudi na obširnem prostoru Vzhodnih Alp in Spodnje Panonije sta pokristjanjenje Slovanov in vključitev v karolinško državo sprožila pojav sakralnih in posvetnih objektov. Tedanje cerkve so bile grajene po želji naročnika. To sta v največ primerih bila oglejski patriarh in salzburški nadškof. Gradili so jih mojstri iz severnoitalijanskega in bavarskega prostora. Do madžarskih vpadov jih je nastalo kar nekaj. Na ozemlju Slovenije poznamo danes šest v celoti ohranjenih tlorisov cerkva iz predromanske dobe: na otoku sredi Blejskega jezera, Batuje v Vipavski dolini, dve kapeli na Svetih gorah nad Sotlo, rotunda v Kopru in Legen nad Slovenj Gradcem. Razen koprske rotunde so bile vse te cerkvice skrajno preproste, skromnih mer in pravokotnega tlorisa. V Kranju pa so lahko delno odkopali tloris večje osmerokotne cerkvene stavbe – krstilnice ali kapele. O večjem številu cerkva sklepamo na podlagi pisnih virov, več arheoloških najdišč ter že najdenih predmetov – kosov cerkvene opreme (razno okrasje, deli oltarjev, prižnic, oken in drugo). Prav ti predmeti govoré o notranjosti cerkvic, o vrstah upodobitev in okraskov ter iz katerega kulturnega kroga so bili graditelji.