Društvo Consortium musicum začenja z letošnjo sezono nov cikel, poimenovan Vokal in orgle. Na vsakem od treh koncertov bosta predstavljeni po dve vokalno-instrumentalni deli ter koncert za orgle in orkester, s katerim bomo lahko spoznali zvočne značilnosti novih orgel v dvorani Slovenske filharmonije. Na prvem koncertu bosta na sporedu vokalno-instrumentalni deli bratov Haydn. Joseph Haydn je leta 1766 postal kapelnik na dvoru kneza Esterhazyja. Med njegove službene dolžnosti je sodilo tudi pisanje glasbe za cerkvene slovesnosti. Tako je za Marijin praznik leta 1770 nastal štiristavčni motet Salve Regina za solistične orgle in godalni orkester. Skladba razodeva glavne značilnosti skladateljevega zgodnjega kompozicijskega sloga - spevno melodiko in prozorno instrumentacijo. Manj znan skladatelj, pa zato prav nič slabši, je bil Haydnov pet let mlajši brat Michael Haydn, ki je vsa svoja službena leta preživel v Salzburgu kot koncertni mojster stolne kapele knezoškofa Schrattenbacha. Ob smrti knezoškofa, Michaelovega podpornika in vzpodbujevalca, je nastal Requiem v c-molu. Pri njegovi krstni izvedbi sta sodelovala kot člana stolne kapele tudi Leopold Mozart in njegov sin Wolfgang Amadeus. Requiem spada med Michaelova najpomembnejša dela, v ušesih pa je prav gotovo odzvanjal tudi Mozartu, ko je proti koncu življenja pisal svojo znamenito mašo za umrle. V 18. stoletju je nastalo nepregledno število del za orgle in orkester, v 19. stoletju pa se je praksa pisanja za tak sestav prekinila. Šele proti koncu stoletja so nekateri skladatelji zopet pričeli pisati orgelske koncerte. Med njimi srečamo tudi najbolj znanega liechtensteinskega skladatelja Josepha Rheinbergerja, ki je bil vrsto let profesor na glasbeni akademiji v Münchnu. Napisal je številne skladbe za solistične orgle in vokalno instrumentalna dela. Koncert za orgle in orkester št. 2 je nastal leta 1884. G. P.