UMBERTO FOLENA “Najbolj gotov način, kako znoreti, je se vplesti v opravila drugih, in najbolj gotov način, kako biti zdravi in srečni, je imeti opravka s svojimi opravki.” To so besede Melody Beattie, avtorice priročnika o “samoučenju” z naslovom “E liberati dagli altri”, ki je v ZDA od leta 1987 do danes prodala več kot 5 milijonov izvodov. Draga Melody ni izumila ničesar novega; ima samo to zaslugo, da je takorekoč ujela že obstoječo težnjo in jo prikazala na učinkovit način. Priročnik sicer ni bil preveden v italijanščino, na mnoge načine pa govori našo govorico in tudi Italijanom namenja isto vabilo: misli nase! V več mestih je sporočilo komaj zaznavno in preoblečeno v (dvoličen) altruizem: misli na svojo domovino, na svojo družino, na svojo skupnost. Vsakdo naj misli na svoje stvari in naj bo “zdrav in srečen”, kot zagotavlja naša Melody, brez dvoma zadovoljna z zaslužki svojih avtorskih pravic. V tako zastavljeni perspektivi se lahko virus vrine celo znotraj cerkvene skupnosti. Prišepetava na, da edina skupnost je “moja” skupnost, tista, v kateri živim, v kateri prejemam zakramente, v kateri imam skupino in prijatelje. In “moja” je tudi edina, ne samo prva, za katero naj skrbim. Jasno je, da se v taki skupnosti ne učimo občestva, ampak na to pozabimo. Virus ločuje, ne združuje. Dolgoročno izključuje, ne povezuje. Zapira glave, namesto da bi