nu, preselili in okrcali slovensko župnijo v Frankfurtu, Mannheimu, Inngolstadtu, Ulmu, Augsburgu, odvzeli pravice samostojne župnije v Berlinu - a Dori se ni dal, saj je v brk nemškim finančnim računicam ustanovil še mladinski dom sv. Elizabete, dal zaposlitev mlajšemu slovenskemu paru, prevzel vlogo nemškega župnika, zato da bi se pri sv. Elizabeti še naprej dihalo slovensko -, skratka, v Nemčiji smo pod udarom prisilne integracije. Konjuktura, kriza cerkvene pripadnosti, manjkajoči davokoplačevalci cerkvenega davka in še bi lahko naštevali: razlogi zato, da najmanjše cerkvene skupnosti plačujejo dragi davek kriznega in prehodnega obdobja nemške države in cerkve. V zadnji številki katoliškega tednika stuttgartsko-rottenburške škofije, v Spmontagsblattu, sem imel priložnost zapisati, da danes v Nemčiji ’Jezus iz evangelija govori tudi italijansko, hrvaško, slovensko, poljsko, špansko, francosko, madžarsko, poljsko, portugalsko, eritrejsko, vietnamsko - toliko