Charles Hubert Parry (1848–1918) in Charles Villiers Stanford (1852–1924) sta bila skladatelja in glasbena pisca, ki sta želela glasbo svoje domovine osvoboditi vpliva nemške glasbe. Parry se je uveljavil predvsem na področju vokalne glasbe, pisal pa je tudi instrumentalno glasbo. Pomembna so še oratorijska dela: Hiob, De Profundis, Jerusalem. Posebno mesto v angleški zborovski glasbi pa pripada kantati Prometeus Unbound (Osvobojeni Prometej). Stanford je močnejši na tehničnem področju. Napisal je številne skladbe, med njimi simfonije, uverture, koncerte, godalne kvartete, sonate za violino, violončelo in klarinet, orgelska dela, cerkvene skladbe in opere. Kot rojen Irec je mnogo časa posvetil irski folklori in z njo oplemenitil svoja dela. Edward Elgar (1857–1934), violinist in orglar, je eden prvih skladateljev, ki je pritegnil pozornost mednarodnega občinstva. Njegova dela so postala del standardnega repertoarja koncertnih odrov. Niso temeljila na angleških folklornih prvinah. Svoj kompozicijski stavek je izoblikoval s proučevanjem nemške glasbe. Največji uspeh je dosegel z oratorijem The Dream of Gerontius (Gerontijev sen). V tem obširnem vokalno-instrumentalnem delu je našel nov način oblikovanja oratorija. Elgar je pomemben tudi kot instrumentalni skladatelj: pisal je simfonije, uverturo Enigma – Variacije za orkester, kjer je vsaka variacija portret enega njegovih prijateljev, koncert za violino, koncert za violončelo, komorno glasbo …