(1797–1848) Hitro je uspel kot operni skladatelj in živel v raznih mestih po Italiji. Zadnja leta je bil tudi v Parizu in pisal za pariška gledališča. Po ženini smrti so se močneje kazali znaki duševne bolezni. Umrl je v rojstnem Bergamu. Kakor Rossini je bil plodovit skladatelj, pisal je hitro in zapustil 73 oper, 28 kantat, maš in drugih cerkvenih skladb, vrsto romanc za glas in klavir, instrumentalne skladbe (med njimi 18 godalnih kvartetov). Imel je dar za opazovanje in znal ga je uporabiti v različnih glasbenih zvrsteh: v italijanski operi buffi, v francoski operi comique in sentimentalni, meščanski polresni operi. Tuja mu je ostala le junaška opera, ki je bila za Italijane takrat zaradi politične situacije najbolj značilna. Gaetano Donizetti Mnoge njegove opere so pisane površno, v naglici, tri operna dela pa so ohranila svežino do danes: Lucia di Lamermoor (1835), L’elisir d’amore (Kapljice za ljubezen, 1832) in Don Pasquale (1843). Lucia di Lamermoor je romantična tragedija, v kateri je lik glavne junakinje obogaten z notranjim življenjem – od nežnosti in zaljubljenosti preko strasti do trpljenja in blaznosti. Sijajni sekstet iz te opere je vplival na Verdijevega Rigoletta, scena blaznosti s koloraturnim duetom med sopranom in flavto pa na v noči blodečo Lady Macbeth. Kapljice za ljubezen so komična opera. Iz nje je znana cavatina Una furtiva lacrima, ki izraža lepoto Donizettijeve Prizor iz opere Lucia di Lamermoor melodike.