Na simpoziju so sodelovali štirje strokovnjaki. Dr. Stane Granda je orisal splošne zgodovinske razmere z velikimi spremembami, ki so se dogodile v času Sattnerjevega življenja, posebej pa se je pomudil pri prikazu glasbenega in siceršnjega kulturnega življenja v tedanjem Novem mestu, ki sta ga v marsičem opredeljevala Kapitelj in frančiškani. Prof. Janez Trošt je govoril o cerkvenih skladbah, ki zavzemajo osrednje mesto v obsežnem Sattnerjevem opusu. Njihova značilnost je v tem, da so skoraj vse napisane na slovenska besedila in da odražajo skladateljevo izrazito nagnjenost k vokalnosti. Iz skladb je razviden tudi velik ustvarjalni razvoj, ki ga je Sattner kot stalno učeči se samouk naredil. O posvetnih skladbah, ki jih je skladatelj napisal bistveno manj, je govoril prof. Matjaž Barbo, ki je pozornost posvetil tudi Sattnerjevemu načinu komponiranja in njegovim pogledom na glasbeno umetnost, ki so jih opredeljevala jasna estetska načela, ki naj ne bi bila podvržena času, s čimer se je skladatelj zavestno odvračal od modernizma. O Sattnerju in orglah je govoril Tomaž Močnik, posebno pozornost pa je posvetil sedanjim orglam v novomeški frančiškanski cerkvi, ki so zamenjale nekdanje Eislove, napravili in postavili pa so jih na Sattnerjevo pobudo. Skladatelj se je namreč močno prizadeval za obnavljanje starih in postavljanje novih orgel po slovenskih cerkvah.