To je ena plat medalje. Druga plat so premierovi sogovorniki v vrhu Rimskokatoliške cerkve, ki so seveda »dobri gospodarji«, povečujejo premoženje, ampak treba je tudi pogledati, kaj to pomeni. Na seznamu največjih podjetij v Sloveniji Cerkve ni; tam so Petrol, Krka, Lek in tako naprej, zaman bi iskali lastnika najboljših gozdov, tisočih cerkva in stoterih objektov. Ali Cerkev sploh plačuje davke? In če jih ne, zakaj jih ne? Smo vsi enakopravni pred zakonom ali bo finančni minister Rop praznil žepe le »raji«, vesoljni kler pa bo ostal nedotakljiv? In predvsem, kam vodi dejstvo, da postaja Cerkev eden največjih gospodarskih dejavnikov na Slovenskem, če že ni absolutno najmočnejša? Kako si razložiti paradoks, da Slovenija velja za moderno in liberalno družbo, v resnici pa se velikanski del nepremičnin počasi, a zanesljivo koncentrira v lasti neke verske organizacije? Da, seveda, tako je tudi kje drugje, recimo na Irskem, toda tam se cerkvena posest, vsaj statistično, polagoma razblinja.