Dne 30. aprila 1534 je angleški parlament sprejel prvega iz skupine zakonov o vrhovni oblasti, ki so priznali Henriku VIII. naslov »edinega in vrhovnega poglavarja angleške cerkve« in osredotočil v njegovih rokah vso cerkveno moč. Neposredni vzrok angleške shizme je bila pobuda vladarja, ki se je ločil od Rima zaradi zavrnitve papeža Klementa VII., da bi razglasil za neveljaven njegov zakon s Katarino Aragonsko. V resnici so bili začetki razkola precej bolj oddaljeni; iskati jih je treba v dolgotrajnih vojnah, ki so jih bíli angleški kralji, da bi omejili pravice papeštva v svoji državi, in v želji, da bi zasegli cerkvene posesti. Dejansko je prodaja cerkvenih posesti dala toliko želeno priložnost angleškim novim proizvajalnim slojem, posebno malemu plemstvu, da so si opomogli, bitka proti sprijeni duhovščini pa je zbudila naklonjenost pri ljudstvu.