Tokratno anketno vprašanje je, ali so verniki v slovenski družbi zapostavljeni. Kot odgovarjajo vprašani, ki so ali verni ali neverujoči, se ne počutijo zapostavljene. Nekateri ob tem menijo, da so imeli verujoči morda več razlogov za občutek manjvrednosti in morebiti celo za strah v preteklosti. Vendar tudi takrat - tako odgovori v tokratni anketi - niso doživljali sebe kot 'ogroženo vrsto'. Nihče ne potarna, da ni smel h krstu, cerkveni poroki, verouku, spovedi. Splet družbenih odnosov je seveda preveč zamotan, da bi ga lahko v celoti pojasnili z nekaj odgovori na anketno vprašanje o (ne)zapostavljenosti vernih. Seveda so na to temo na voljo še drugi odgovori. Enega od teh je nedavno prispeval nadškof dr. Rode, ki je v pridigi očital, da slovenski tisk napada cerkev z namenom, da bi jo očrnil pri ljudeh. Odgovori v tokratni anketi ne ponavljajo nadškofovih trditev. Kako je v resnici z versko svobodo v Sloveniji. Lahko bi se tudi vprašali, kako je v Sloveniji s svobodo ver, teh je poleg prevladujoče krščanske še več. Navsezadnje bi lahko pri vseh razpravah o odnosu do Cerkve razmišljali še o nečem: v času, ko se z velikih prižnic, svetih in posvetnih, prepirajo o položaju Cerkve v sodobni Sloveniji, po mnogih krajevnih skupnostih širom dežele župniki, predsedniki in davkoplačevalci skupaj kujejo načrte in zbirajo denar za obnovo oltarjev, streh in drugih delov vaških cerkva.