Pričujoča legenda govori o cerkvi z Marijinim imenom, ki je osrednja znamenitost Kalobja. Prvi zapis o njej je iz leta 1572, posvečena je bila leta 1621, leta 1804 pa so cerkev predelali in naredili nove oboke. Velik oltar je iz leta 1847, stranska oltarja pa iz leta 1855. Župnišče ima kletni portal z letnico 1800, toda upravičeno domnevajo, da je to preostanek porušene kapele sv. Marjete, ki je bila zgrajena že v 17. stoletju. Velja omeniti, da je Anton Martin Slomšek na Kalobju odkril izjemno dragoceno zbirko cerkvenih pesmi, ki so znani z imenom Kalobški rokopis. Napisal jih je neznani zbiratelj v 17. stoletju. V knjigi s 312 stranmi, je opisanih 42 slovenskih in dve latinski pesmi. Razvrščene so po cerkvenem koledarju od adventa do binkošti. Knjiga je bila v rabi na prižnici in jo sedaj lahko vidimo v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Na tem področju se nahajata tudi dve pomembni katoliški znamenji. Prva je baročna kapela, druga pa stebrasto znamenje iz 17. stoletja, ki naj bi služilo kot kažipot (stoji južno od vasi). Zgrajeno je iz opeke, ometano in pokrito s stožčasto strešico. Kritina je skrilasta. Tloris je kvadraten s krepko posnetimi robovi v obliki pravilnega osmerokotnika. Del znamenja z nišami je ožji. Na stranici, obrnjeni k cesti, je polkrožno zaključena niša s plastiko Križanega, ki je običajno ljudsko rezbarsko delo iz 19. stoletja. V niši na nasprotni strani je ljudska plastika Madone.