Konec zahodnorimske države, ko je l. 476 v Ravenni germanski poveljnik najemniške vojske Odoaker odstavil cesarja Romula in hkrati odpravil tudi ime države, v naših krajih tudi ni označeval datuma konca rimske dobe. Ta se je, kot smo videli, v nekaterih ozirih, denimo glede na navade, kulturo ali civilizacijske dobrine iz velike kontinentalne trgovine, iztekla zdaj tu, zdaj tam že prej, iztekla pa spet oživela ali presahnila za vedno. V drugih ozirih so pa nekatere značilnosti, ki jih je prispevala rimska doba, živele med zdesetkanim prebivalstvom dalje. Delovati je moralo obveščanje med naselji, tudi višinskimi naselji in tam živečimi občinami. V njih je, sicer močno spremenjen, vendarle živel sistem samouprave mestnih ozemelj. Pri življenju je ostajal pretok informacij do večjih, tudi italskih središč, v mnogočem že izključno nasledek cerkvene organizacije. Morala pa je ostajati živa tudi misel na pripadnost "rimski državi", četudi pravno na zahodu ni več obstajala. Pomembno je med drugim, da je denar nekoliko še ohranjal svojo vlogo, dasi je nasploh denarni promet zelo upadel že sredi stoletja. Nekatere poznorimske podeželske naselbine na višinah so prenehale obstajati po najdbah sodeč s koncem 5. in v zgodnjem 6. stol. (Kučar, Vranje, Rodik - Vidrih Perko 1997, Ciglenečki - več del), na drugih so skromni ostanki obredne posode za cerkev še iz 7. stoletja (Ajdna - Sagadin 1997). Bolj živo je bilo še tja v 7. stoletje na Tonovcovem gradu pri Kobaridu (Ciglenečki 1997 a), a tudi na Hrušici zasledimo sledove prebivalcev iz 7. stoletja (Vidrih Perko 1997). Konec višinskih in utrjenih naselij je za ugotavljanje konca rimske dobe odločilno izpoveden. Skromni sledovi iz poznega 5., 6. in zgodnjega 7. stoletja na drugih najdiščih po deželi seve niso več dokaz, da je tam še živelo izročilo rimskega časa - nosilci so bili vendar že pripadniki drugih plemen, drugega predstavnega sveta, civilizacije in kulture, naselja pa so imela dolgo zgodovino in različne vzroke, zaradi katerih so se tam ljudje vedno spet za trajno naselili: to bomo še slišali. Poudariti pa moramo, da se v gorskem svetu (Smokuč, Stari trg pri Slovenj Gradcu - Korošec P. 1979 , Brezje pri Zrečah - Pahič 1969) večkrat staroslovanska grobišča manjših naselij navezujejo na grobišča iz konca 4. in zgodnjega 5. stoletja. Razlaga, da so bila stara grobišča pač na površini označena, ne zadovoljuje. Vsekakor je moral določen spomin premoščati dvestoletno časovno vrzel, ki je mogla v katerem od teh krajev biti še krajša ali pa je sploh ni bilo. Posamezni zaselki so mogli pričakati slovanske vojščake in naseljence.