jim je doseči sklep vlade, da v Sloveniji ne bodo uvedli šolnin. hočejo še več in zaradi tega zahtevajo sestanek oz. pogajanja s predsednikom vlade Janezom Janšo. Ustanovno srečanje Gibanja za pravičnost in razvoj dr. Janeza Drnovška Predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek je napisal in predstavil novo knjigo z naslovom Misli o življenju in zavedanju. V njej je pojasnil in utemeljil duhovno preobrazbo, ki jo izvaja in doživlja že nekaj časa. Njegov novi bližnji sodelavec, kipar in preučevalec ter “zdravilec” zemlje Marko Pogačnik (iz Šempasa), je ob predstavitvi knjige zapisal, “da Drnovškova razmišljanja vabijo vse nas, da preverimo svoja stališča do skoraj vseh mogočnih obrazov resničnosti, da glas resnice ne bi onemel prav zdaj, v času velikih sprememb, ko je najbolj potreben.” Toda dr. Janez Drnovšek še zmeraj ostaja tudi politik, ki hoče delovati v realnem svetu. V nedeljo, 28. maja, je bil v gradu na Turjaku ustanovni občni zbor Gibanja za pravičnost in razvoj, civilnodružbene organizacije, ki jo je ustanovil dr. Janez Drnovšek. Napovedal je, da se bo Gibanje vsaj na nekaterih območjih vključilo v priprave na krajevne volitve, ki bodo najbrž meseca oktobra. Predstavilo bo bodisi svoje kandidate ali pa bo podprlo druge liste oz. kandidate. V političnih strankah, zlasti v LDS, je že očitna zaskrbljenost zaradi novega tekmeca na krajevnih volitvah. Marijan Drobež območje, na katerem so se ves čas menjavali in prepletali primorski in kranjski oz. ljubljanski umetnostni tokovi. Zadnji so bili bolj izraziti na območju pražupnij Hrenovice in Slavina, medtem ko imajo močnejši primorski značaj cerkveni spomeniki na območju košanske pražupnije, ki so jim vtisnile svoj pečat domače stavbarske in kamnoseške delavnice v 17. in 18. stoletju. Kraji na območju današnje Dekanije Postojna so sicer pripadali vojvodini Kranjski, cerkvenoupravno pa do 19. stoletja tržaški škofiji.” Glavni spomenik tako imenovane historične arhitekture v postojnski dekaniji je monumentalna neoromanska cerkev, zgrajena iz klesancev nad Trnjem v letih 1894-1903. Načrt zanjo je narisal arhitekt Rajmund Jeblinger iz Linza. Prejšnje stoletje so zaznamovale predelave cerkvenih notranjščin, ki jih je vodil naš znani slikar Tone Kralj. Pri prenovi hrenoviške cerkve v letih 1936-1943 je sodeloval s Plečnikovim učencem Maksom Strenarjem. Cerkev je poslikal v letih 1942-1943. V svoj Križev pot je vdelal izrazito protiitaljansko oz. protifašistično sporočilo. Med drugo svetovno vojno se je zaradi življenjske stiske v cerkveni umetnosti poskusil tudi slovenski slikar Avgust Černigoj. Leta 1944 je poslikal prezbiterij v župnijski cerkvi svetega Štefana I. v Dolnji Košani, na hrbtni strani velikega oltarja pa zapustil še svoj avtoportret. Skoraj edino delo italijanskega umetnika iz 20. stoletja v dekaniji Postojna je Križev pot, ki ga je za cerkev v Trnju 1927. leta naslikal Clemente Del Neri, goriški slikar poznonazarenske usmeritve. M.