Slovenija je edina tranzicijska država, ki dosledno vrača nacionalizirano premoženje v celoti. Slabe evidence vračanja pa pomenijo tudi pomanjkljivosti o vedenju vrednosti premoženja, ki ga je država Slovenija vrnila Rimskokatoliški cerkvi v Sloveniji. Enovite statistike, koliko nas je denacionalizacija stala v dosedanjih 18-ih letih, so različne. Vsaj meni niso dobro poznane. In posebno poglavje so tudi odškodnine za nezmožnost uporabe nepremičnin od vložitve denacionalizacijskega zahtevka do vrnitve nepremičnine. Državno pravobranilstvo, ki je uradni zastopnik države, je podalo informacijo in v njej navaja, da je do sedaj največji delež odškodnin prejela ravno RKC. Če pa navedem še posebej tudi pred dobrimi 30-mi leti dejstva gospoda Rodeta, ki je na teološkem tečaju v Ljubljani dejal, da je bilo pred drugo svetovno vojno cerkev preveč bogata, župnik je bil pogosto tudi gospodarski veljak, samostani so bili preveč bogati, škofje so preživljali počitnice v gradovih. Cerkev je imela premoženje, ki ni bilo potrebno za izpolnjevanje njenega poslanstva, premoženje, ki je izhajalo še iz fevdalne dobe in sama bi se morala odpovedati svojim posestim in jih izročiti ubogim. Gospod Rode je s tem seveda mislil premoženje, ki spet postaja cerkvena last. Ob teh zadnjih izrednih sejah in ob stalnem naštevanju, koliko bomo Slovenci, če bomo, oddali premoženja za dejanja, ki so bila storjena, me konkretno zanima: Koliko oziroma kakšna je bila vrednost v zadnjem desetletnem obdobju povračil iz naslova denacionalizacije, tako denarna sredstva kot materialna sredstva ter tudi subvencije, ki so bile podeljene iz rednega proračuna Ministrstva za kulturo za dejavnosti, vsebine in tudi vzdrževanje nekaterih spomenikov?