Razlogi, da se mariborski nadškofiji (pravzaprav metropoliji, saj sta naslednici prejšnje mariborske škofije tudi celjska in murskosoboška škofija) pri prodaji nikamor ne mudi, so pretežno ekonomske narave, saj ima T-2 po ugotovitvah ekonomista Jožeta P. Damijana (Finance, 11. januar) razmeroma nizko vrednost, kar pomeni, da bi prodaja T-2 pomenila veliko kapitalsko izgubo. Z drugimi besedami, s prodajo T-2 bi mariborska nadškofija (prek podjetja Škofijsko gospodarstvo Rast in finančne družbe Zvon Ena) z ekonomskega stališča naredila veliko poslovno neumnost, ki bi hkrati pomenila izpad dela sredstev za pokrivanje stroškov obnove in vzdrževanja mnogih nepremičnin, ki jih uporablja mariborska nadškofija. Razlogi za prodajo so vsaj na videz moralne narave: T-2 namreč ponuja ogled televizijskih kanalov, ki vrtijo pornografske vsebine, kar je v nasprotju s stališčem Cerkve do pornografije. Zato je ponujanje pornografskih vsebin v podjetju, ki je vsaj posredno v cerkveni lasti, v resnici moralno vprašljivo. Vendar pa članek, v katerem Jože P. Damijan analizira ekonomsko zgodovino in temeljne dileme T-2, relativizira številne komentatorje, ki so zaplet s T-2 izkoristili za nov surov obračun s Cerkvijo.