Vredno cerkveno posodje je bilo v vseh stoletjih najbolj iskano in »izpostavljeno« blago - bodisi kot priljubljen plen roparjev bodisi kot predmet obvezne oddaje ob različnih priložnostih. »Po bitki pri Mohaču je bilo treba zbrati dragotine za turško obrambo (leta 1526), kasneje so jih zaplenili ob napoleonskih vojnah, najprej za obrambo pred Napoleonom, kasneje pa jih je od lastnikov zahteval Napoleon za svojo obrambo ...,« je povedal Smrekar. »Preživeli« so samo tisti predmeti, ki so jih lastniki varno skrili ali odkupili v denarju. Predmeti so bili večinoma cerkvena last ali zasebno imetje duhovnikov, teh se je tudi največ ohranilo, saj so bili tisti v zasebni lasti ali v lasti profanih institucij še v večji meri izpostavljeni roparskim napadom. Mimogrede, predvsem iz varnostnih razlogov, lastniki oz. nahajališča predmetov, ki bodo razstavljeni v Narodni galeriji, ne bodo razkriti. Dodal je še, da so novi lastniki skozi stoletja posodje, ki je bilo poškodovano ali hudo obrabljeno, predelovali, tako da je pogosto popolnoma izgubilo svojo prvotno podobo.