Začelo se je drugi dan. Prvo zasedanje parlamenta in senata se je začelo z ritualnim trkanjem na vrata. In sploh je bila procedura veliko bolj dobrovoljna, kot je to navada v drugih, recimo resnejših parlamentih. Predsedujočega morajo - spet zaradi tradicije - dobesedno zvleči na predsedniško mesto. S tem pač pokaže, da je na vodilnem mestu samo zato, ker so oni to želeli. Ker pa gre vendarle zgolj za zgodovinsko relikvijo, mine policijska privedba dveh kolegov v odličnem razpoloženju. In takoj za tem smo slišali nam Slovencem tako znani program - »Bučarjeva etična sintagma«: »Ne boš ti tle men afen guncal!« (Opomba: Ker kroži več različnih izvedb, bi bilo koristno, da se prava poišče v dokumentih in vkleše na pločnik pred parlamentom, ker gre za še zmeraj najbolj dragoceno napotilo, ki ga lahko dobijo demokratično izvoljeni oblastniki) »Utrujeni od tega, da nas javnost sprejema kot Hišo vreščečih opic, začenjamo novo obdobje itd.,« je bilo rečeno na začetku zasedanja avstralskega parlamenta. In itd. tudi v angleščini ni nič drugačen kot v slovenščini. Nekaj takega so namreč rekli tudi pred štirimi leti. In vsakemu verujočemu srce zaigra, ko vidi, kako pozneje družno sedita v cerkveni klopi šef vlade in šef opozicije in zbrano poslušata, kaj jima bo povedal - viš ga hudiča! - že spet ni pravi! Kajti srečala sta se v anglikanski cerkvi in Bog ve, da v tej hiši pač ne priznavajo njegovega namestnika. Če celo ni - in spet Bog ne daj, da bi bilo to res - lažni namestnik, kajti znano je, da so resnice vsekdar samo po ena naenkrat. Dokler ne reče klik! in pade nova na ogled in v razmislek.