Nekoč je Teodora našla pod cerkveno klopjo vrano, ki je spustila peruti in umirala, bolj toga in bolj črna kakor stari dežniki. V tihoti med molitvami se je je dotaknila. Vrana je bila zložena tja tako lepo in spodobno, kakor bi morala biti zložena duša, kot to omenja molitev. O svoji duši Teodora ni bila tako gotova. Mama na primer, ki je sedela spredaj, trden majhen obris v stekleničasto zeleni barvi, bi brez obotavljanja spustila svojo dušo, če bi prišel čas za to, lepo zloženo dušo, zakaj za mamo, o tem si prepričana, obstajajo stvari v strogih oblikah. Mama ni izginila v somraku pod jablanami. Vendar se je včasih in celo v tesni cerkveni klopi Teodorina duša odprla in vzplamenela v svetlobi, ki je buhnila skozi zmajeve rane.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Nekoč nekoč splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Teodora Teodora samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
našla najti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
pod pod predlog; orodnik
cerkveno cerkven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
klopjo klop samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
vrano vrana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
spustila spustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
peruti perut samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
umirala umirati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
bolj bolj splošni prislov; primernik
toga tog splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
bolj bolj splošni prislov; primernik
črna črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kakor kakor podredni veznik
stari star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
dežniki dežnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
tihoti tihota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
med med predlog; orodnik
molitvami molitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
dotaknila dotakniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Vrana Vrana samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
zložena zložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tja tja splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
spodobno spodobno splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
morala morati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
zložena zložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
duša duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
omenja omenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
molitev molitev samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
O o predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
duši duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Teodora Teodora samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
gotova gotov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sedela sedeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
spredaj spredaj splošni prislov; nedoločena stopnja
trden trden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
majhen majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
obris obris samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; tožilnik
stekleničasto stekleničasto splošni prislov; nedoločena stopnja
zeleni zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
barvi barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
brez brez predlog; rodilnik
obotavljanja obotavljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
spustila spustiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
svojo svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
dušo duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
lepo lepo splošni prislov; nedoločena stopnja
zloženo zložen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
dušo duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
mamo mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
o o predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prepričana prepričan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
obstajajo obstajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
strogih strog splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
oblikah oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
Mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
izginila izginiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
somraku somrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pod pod predlog; orodnik
jablanami jablana samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
Vendar vendar priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
celo celo členek
v v predlog; mestnik
tesni tesen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
cerkveni cerkven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
klopi klop samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Teodorina teodorina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
duša duša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
odprla odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
vzplamenela vzplameneti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
v v predlog; mestnik
svetlobi svetloba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
buhnila buhniti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, ženski spol
skozi skozi predlog; tožilnik
zmajeve zmajev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
rane rana samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: Študentska založba
leto nastanka: 1998
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Tetina zgodba
avtor: Patrick White