V vsakem delu mesta, celo v vsaki ulici sta pridigar in cerkev: Eglise Amor Dei, Eglise Chapelle des Vainqueurs, Eglise Pentecotiste Nouvelle Jerusalem, Eglise Amen... Vseh skupaj je več kot dva tisoč. Vsak večer je mogoče v vseh soseskah slišati njihove doneče glasove samooklicani misionarji boga pridigajo množicam, mikrofone navijejo do konca, da piskajo in da v starih zvočnikih hrešči. Ura je osem zvečer. Hodim po delu Kinšase, imenovanem Lemba, mimo polne cerkve Centre Evangelique de la Resurrection. Pastorjevo pridigo je slišati tudi na ulici: »Pred kratkim sem bil v Južnoafriški republiki. Videl sem ljudi, ki od investitorja kupujejo hiše, hiše, ki še niso zgrajene.« Množica nejeverno zamrmra. »Tako zelo zaupajo moškemu, da so mu denar dali vnaprej. To je prava vera. In tako je tudi z bogom. Če daste pridigarju denar takoj in globoko verjamete, da vam bo bog to kasneje bogato poplačal, se bo to tudi zgodilo. Zadržite denar, pa ne boste nikoli okusili božje ljubezni.« S cerkvenih klopi je slišati ploskanje. Čas za košare, v katere se stekajo darovi.