Največja skrb avtorice je pokazati, da politični kontekst pogosto vključuje simbole, ki so bili izoblikovani v davni preteklosti, vendar še vedno delujejo in so hkrati lahko predmet manipulacije. Treba je razumeti, od kod izvirajo korenine teh simbolov. Simboli manipulirajo tako tiste, ki jih uporabljajo, kot tiste, ki so njihov predmet. Glavni instrument manipulacije je religiozna simbolika, in to iz verskih razlogov (za razlago naravnih fenomenov). Eno razlago ponuja Cerkev, drugo pa znanost, kar razdeli vernike na dva dela: na tiste, ki še naprej verjamejo v naravne pojave, in na tiste, ki vidijo čudež v tehnologiji. V znanstvenem kontekstu je seveda uporaba religije nesmiselna. To je nevarno v politiki, ki tak način razmišljanja uporablja samo tedaj, ko ji je koristen, nevaren pa je tudi za samo cerkveno hierarhijo, ker se ob manipulaciji simbolov pogosto pokaže odvisnost Cerkve od politične sfere. Danes se je težko soočiti s simboli, ker prevladuje znanstveni diskurz, hkrati pa je vse manj informacij o simbolih, nastalih v zgodovini.