Tako je bil Slomšek pobudnik Slovenskega cerkvenega časopisa (1848), ki je od leta 1849 izhajal pod imenom Zgodnja Danica; v časopisu je sodeloval tudi s članki. Omenili smo že Slomškovo uredništvo pri »reviji« Drobtinice, ki so pomenile temelj za nastanek pomenljivejše in daljnosežne ustanove, Družbe Sv. Mohorja oziroma današnje Mohorjeve družbe. Leta 1851 je namreč nastalo društvo, ki je želelo »na svetlo dajati in razširjevati dobre knjige, ki um, srce in voljo ljudi razsvetliti in požlahtniti in se zraven tudi dober kup razprodajati zmorejo«. V društvenem odboru so bili med drugimi tudi Bleiweis, Luka Jeran, Davorin Matjašič in Koseski. Društvo je bilo uradno potrjeno leta 1853. Med prvimi izdajami Mohorjeve družbe najdemo Slomškovo Šolo veselega lepega petja, pa nov prevod Svetega pisma, ki ga je organiziral Slomšek, vendar ni bil v celoti nikdar končan, ter Življenje svetnikov, ki je Slomškovo najobširnejše delo. Zaradi nesoglasij med tajnikom društva Janežičem in lavantinskim škofijskim cenzorjem, v resnici pa zaradi preozkega knjižnega programa, »kulturnozgodovinske polarizacije« (Pogačnik), tekme med Ljubljano in Celovcem ter upadanja naročnikov je leta 1859 društvo postalo cerkvena bratovščina, njena dejavnost pa se je preusmerila na podeželje. Mohorjeva družba je do leta 1900, kakor navaja Medved, izdala nad 7 milijonov izvodov knjig, kar je impozantna številka, deluje pa še danes.