Peti in zadnji steber je zakat, denarni prispevek, ki ga muslimani plačajo svoji krajevni skupnosti ali državi. Včasih je bil to nekakšen milodar, ki so ga zbirali za nabožne namene, zdaj pa vsak vernik s tem prispevkom oziroma davkom potrdi, da sprejema avtoriteto islama in potrjuje zvestobo muslimanski državi. Izrazi, kakršni so ortodoksnost, krivoverstvo, sekte ipd., v klasičnem islamu nič ne pomenijo. Ta religija namreč ni poznala duhovniške hierarhije in cerkvene avtoritete, niti ni nihče skliceval kakšnih konferenc ali koncilov oziroma sinod, na katerih naj bi izbrusili formule, dogme in uradne resnice. Še najbližje pojmu duhovščine so ulema, »tisti, ki vedo«; to so teologi in juristi, ki smejo kot posamezniki ali v šolah formulirati dogmo in pojasnjevati svete spise, vendar ne pripadajo kakšni uradni cerkveni avtoriteti, ki bi razsojala o tem, kaj je prav in dovoljeno, kaj pa nesprejemljivo in prepovedano. Zato sploh ne poznajo organa, ki bi razglasil kakšno dogmo, in tudi poskusi države, da bi kaj takega uvedli, so bili doslej zelo redki in skoraj vedno jalovi. Edino vsesplošno sprejeto testiranje prave