Svoje zasluge za dograditev cerkve je Maksimijan nedvoumno povdaril s tem, da se je dal upodobiti na severni steni prezbiterija, vendar je dolžno spoštovanje izkazal tudi nadškofu Ekleziju, ki mu je dodelil častno mesto ob Kristusu vladarju vesolja v velikem apsidnem mozaiku. Eklezij se z modelom cerkvene arhitekture v rokah obrača k mladostnemu Jezusu in mu simbolično podarja svojo cerkev. Na nasprotni strani stoji svetniški zavetnik, sv. Vital, ki mu Kristus ponuja mučeniško krono. Božji sin je upodobljen v dragocenem škrlatnem plašču cesarskem oblačilu, ki opozarja na njegovo vlogo vladarja. Slednjo nakazuje tudi krogla, na kateri sedi, saj simbolično ponazarja svet, ki mu gospoduje. Pod zemeljsko oblo izvirajo štiri reke paradiža, predstavljenega z bujnim zelenjem travnikov, posutih s cvetjem. S tem je želel umetnik poudariti, da Kristus obenem vlada nebeškemu kraljestvu, v katero bo dano vstopiti vsem, ki verujejo vanj.