Po novih ugotovitvah naj bi s tem škodili dodanim bakterijam, ki se znajdejo v neprijaznem okolju in pričakujemo od njih biološki razkis. Raziskovalci so tvegali in cepili mošt z bakterijami istočasno s kvasnim nastavkom in na polovici alkoholnega vrenja. Poizkuse so delali predvsem na belih vinih. Ugotavljajo, da so se bakterije zelo hitro razmnožile v moštih s pH 3,7. To je nizka kislost za naše razmere, se pa tudi zgodi. Hitro razmnoževanje dodanih bakterij zavre razvoj avtohtonih. Nezaželjene priokuse in arome, ki so posledica bakterijskega delovanja, pripisujejo ravno avtohtoni bakterijski populaciji, ki je predvsem v kleteh z nezadostno čistočo. Lahko bi sklepali, da so v kleteh z dobro higieno tudi boljše vrste bakterij, na katere bi se lahko zanesli. Torej je podobno kot pri kvasovkah možno z odbranimi bakterijami izpodriniti avtohtone, ki jih imamo v svojem vinogradu in kleti. V vseh poskusih, tistih, kjer so se dodale bakterije po končanem alkoholnem vrenju, in tistih, kjer se je cepilo z bakterijami istočasno s kvasovkami, se je začel biološki razkis po končanem alkoholnem vrenju. Tudi ugotovljena vsebnost hlapnih kislin se v obojih vinih ni razlikovala.