Slovenska podjetja še vedno ne smejo izvažati prašičjega mesa v EU, čeprav pri nas že od leta 2000 ne cepimo živali proti klasični prašičji kugi. Vida Čadonič Špelič, državna sekretarka za prehrano in veterino, je pojasnila, da Slovenija še nima statusa države, proste klasične prašičje kuge, zaradi neustreznega ravnanja s pomijami, ki so glavni vir okužbe s to boleznijo. Termično neobdelane pomije bi bilo namreč treba neškodljivo uničevati, zato se kmetijsko ministrstvo dogovarja z okoljskim, da bi za to usposobili kompostarne. Velik problem so še vedno tudi klavnični odpadki, katerih uničevanje je za klavnice še vedno zelo velik strošek. Uničenje kilograma svežih odpadkov stane 59,60 tolarja, od tega 41,6 tolarja toplotna obdelava, ki jo izvaja družba Koto, 7,4 tolarja stane kilogram zbiranja teh odpadkov, 11,2 kilograma pa njihov sežig. Združenje zahteva, da jih država razbremeni stroškov sežiga, tudi zato je sprožilo postopek na ustavnem sodišču. Med obiskom v eni od nemških kafilerij so namreč ugotovili, da je tam uničevanje klavničnih odpadkov še enkrat cenejše kot pri nas.