Smo. Dve leti smo se pripravljali in lahko rečem, da diskonte zelo dobro poznamo. Trdim, da diskonti v nekaj letih ne morejo dobiti več kot od pet do sedem odstotkov tržnega deleža. Tisti, ki so pri nas delali različne analize, pa jih slabo poznajo. Zanje je bil presenečenje denimo že Hoferjev oglasni letak, na katerem je bil večinoma neživilski program. Mi smo to pričakovali, ker natanko vemo, kako diskont vstopa na trg. Raziskovalci so napovedovali tudi velik cenovni udar, ki se seveda ni zgodil. Trdili so še, da so naši kupci najbolj cenovno občutljivi in da bo Tuš najbolj prizadet, toda cenovno občutljivi kupci imajo v glavi kakih 100 do 150 cen! Zelo hitro so ugotovili, da so diskonti dražji.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
Dve dva glavni števnik; besedni zapis, srednji spol, dvojina, tožilnik
leti leto samostalnik, občno ime; srednji spol, dvojina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pripravljali pripravljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
in in priredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
rečem reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
diskonte diskont samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Trdim trditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
da da podredni veznik
diskonti diskont samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
letih leto samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
ne ne členek
morejo moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
dobiti dobiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
več več splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
od od predlog; rodilnik
pet pet glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
sedem sedem glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
odstotkov odstotek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
tržnega tržen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
deleža delež samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
delali delati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
različne različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
analize analiza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
slabo slabo splošni prislov; nedoločena stopnja
poznajo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
Zanje zame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
presenečenje presenečenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
denimo deti glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
že že členek
Hoferjev Hoferjev svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
oglasni oglasen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
letak letak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
katerem kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
neživilski neživilski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
program program samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
pričakovali pričakovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
ker ker podredni veznik
natanko natanko splošni prislov; nedoločena stopnja
vemo vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
diskont diskont samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vstopa vstopati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
na na predlog; tožilnik
trg trg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Raziskovalci raziskovalec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
napovedovali napovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
velik velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
cenovni cenoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
udar udar samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
seveda seveda členek
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zgodil zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Trdili trditi glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
še še členek
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
kupci kupec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
cenovno cenovno splošni prislov; nedoločena stopnja
občutljivi občutljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
da da podredni veznik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Tuš tuš samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
prizadet prizadet deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
toda toda priredni veznik
cenovno cenovno splošni prislov; nedoločena stopnja
občutljivi občutljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
kupci kupec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
glavi glava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
kakih kak vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
100 100 glavni števnik; arabski zapis
do do predlog; rodilnik
150 150 glavni števnik; arabski zapis
cen cena samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
ugotovili ugotoviti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
diskonti diskont samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
dražji drag splošni pridevnik; primernik, moški spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Finance
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Finance : prvi slovenski poslovni dnevnik
avtor: neznani novinar