Zagotovo me je najbolj pritegnila zgodovina koliščarjev. Kultura med 5. in 3. tisočletjem pr. n. št. je velika skrivnost. Barje je bilo takrat pod vodo, zame je to neizpodbitno dejstvo, čeprav danes že obstajajo drugačna mnenja. Desetine metrov ilovice, ki je organskega izvora, meni ne ponuja drugačne razlage. Ljudje, ki so živeli v kolibah, so bili na najvišji razvojni stopnji tedanjega centralnega evropskega prostora. Arheološka najdba naselja na 8 tisoč kolih priča o izjemni gostoti prebivalstva po hitrem izračunu bi to pomenilo 2 tisoč hiš! Kako so opravljali biološke potrebe, kje so pokopavali mrtve, zakaj niso bili degenerirani? Mi smo zelo težko zabijali kole na suhem, kako so jih oni v jezero? Ne vem, po mojem so počakali, da gladina pozimi zmrzne in so jih zabijali z ledu. Te stvari mi burijo domišljijo. In mističnost te barjanske megle ... V njej ni čisto vsega mogoče razumsko razložiti. Pojavlja se ob takšnih časih in oblikah, v takem sozvočju narave in letnih časov! Da, tu je skrivnost. Ko sem dobil hrastov štor, se je začela kazati vsa zgodovina Barja.