Kitajska zimska buča raste v tropskih podnebjih in kljub svojemu imenu dozori poleti. Nezrele buče so zelene, zrele pa imajo pegasto belo lupino, ki se zdi kot poprašena s snegom od tod ime. Buče se na hladnem (na primer v kleti za krompir) dolgo ohranijo, zato pogosto pridejo na mizo pozimi, ko so druge, občutljivejše buče že porabljene.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Kitajska kitajski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
zimska zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
buča buča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
raste rasti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
v v predlog; mestnik
tropskih tropski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, mestnik
podnebjih podnebje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
kljub kljub predlog; dajalnik
svojemu svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
imenu ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
dozori dozoreti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
poleti polet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Nezrele nezrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
buče buča samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zelene zelen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zrele zrel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
pegasto pegast splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
belo bel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
lupino lupina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
kot kot podredni veznik
poprašena poprašen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
snegom sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
od od predlog; rodilnik
tod tod splošni prislov; nedoločena stopnja
ime ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Buče buča samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
na na predlog; mestnik
hladnem hladen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
v v predlog; mestnik
kleti klet samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
za za predlog; tožilnik
krompir krompir samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dolgo dolgo splošni prislov; nedoločena stopnja
ohranijo ohraniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
zato zato priredni veznik
pogosto pogosto splošni prislov; nedoločena stopnja
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
mizo miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pozimi pozimi splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
druge druga samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
občutljivejše občutljiv splošni pridevnik; primernik, ženski spol, množina, imenovalnik
buče buča samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
že že členek
porabljene porabljen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Dobrote iz voka
avtor: neznani avtor