Blade, ki so ga naša kina leta 1998 prešpricala, je bil film, ki mu je kljub tehnični dovršenosti, izvirnim posebnim efektom in neverjetni dinamiki manjkala duša. Blade 2, ki v vrtec kot za šalo pošlje celo Matrico, pa ima čisto vse kar je imel Blade, čisto vse kar je imela Matrica in čisto vse kar je manjkalo obema. Tako je, Blade 2 je enkratna, visokoproračunska, divja, energična, ravno prav krvava in nasilna ter sila frajerska pretepaška vampirjada, ki poleg tega premore tudi zelo solidno in logično zgodbo, kar je preprosto neverjetno. »Kreteni, očitno nimate pojma, s kom ste se šli zafrkavat,« pravi z vseh strani obkoljeni Wesley Snipes, pol vampir, pol človek, kung fu inačica grofa Dracule, ki v roke vzame svoj oster meč in začne brutalni dvoboj s skupino mutantskih krvosesov, vampirjev, ki niso vampirji, marveč vampirji, ki jedo vampirje, torej krvi željni izrodki, ki se jih bojijo vsi. Česen, križ in sveta voda jim seveda ne morejo do živega, srebrni metki jih ne dosežejo, lesenim kolom se smejijo, njihova na bradi priročno preklana krvoločna čeljust pa seka kot nora. Tipi so kot piranhe, le da ne živijo v vodi, in kot podgane, le da os veliko močnejši, spretnejši in okretnejši. In Blade se bori proti vampirjem za vampirje, čeprav vemo, da jih zelo sovraži, kar je lepo pokazal v prvem delu, ko so se potomci grofa Dracule inflirtrirali v vse pomembne politične in vladne ustanove? Tako je, ker ve, da se bodo mutanti, ko bodo pospravili vampirje, spravili še na ljudi. Stvar je jasna, Blade 2 je kot Divja horda, kjer konje, ostroge in pištole nadomestijo brzostrelke, pitje krvi in ultravijolične bombe, Snipes in njegovi »desperado« kompanjoni, pa so seveda kavbojci, ki pač živijo v malce bolj modernem času, času, kjer so začeli vampirji izdelovati mutantske klone. Ocena 4 in pol