Unija torej brusi nože za primer, če bi se uresničile napovedi o visokih uvoznih carinah, uradne reakcije pa se zasedaj omejujejo na zavračanje ameriških argumentov, kot je teza ameriškega trgovinskega predstavnika Roberta Zoellicka, da ZDA niso subvencionirale domače jeklarske industrije, breme restrukturacije in zmanjševanja zmogljivosti pa je vselej bilo na plečih privatnega kapitala, vtem ko so vlade evropskih držav sodelovale pri reševanju problemov jeklarstva že pred petdesetimi leti (z ustanovitvijo evropske skupnosti za premog in jeklo). Že res, je odgovoril Romano Prodi, da je bila med restrukturacijo jeklarstva v 70. in 80. letih uveljavljena široka paleta ukrepov, vključno z javno podporo tej industrijski panogi za racionalizacijo zmogljivosti, toda evropski trg je vendarle ostal odprt. Prodijeva trditev pa drži le deloma, kajti azijske proizvajalke so tedaj morale privoliti v samoomejevanje prodaje jekla na evropskem trgu.