Ponosni gospodar švicarskega planšarja Olympa se je v svoji dirkaški karieri srečal s številnimi poškodbami, kot so izpah rame, zlomljena rebra, krvavitve vranice, poškodbe jeter, zdrobil si je tudi hrbtenico. »Imam srečo, da ima moje telo hitro sposobnost celjenja. Potem ko sem si zdrobil hrbtenico, sem si opomogel po dveh mesecih, čeprav so mi govorili, da ne bom več mogel hoditi. Ozdravel sem brez operacij, medtem ko so nekateri že brusili nože, drugi pa zame pripravljali invalidski voziček,« je lahko srečen velik privrženec morske hrane, ki je tudi spreten kuhar, kljub vsem naporom pa še vedno ne vidi potrebe, da bi motor postavil v kot: »Nehal bom takrat, ko ne bom imel več želje ne po treningu in ne po dirkanju. Mene ne zanima 'turistična' vožnja na Dakarju, zanima me rezultat. Dokler imam motiv, da grem po službi pozimi trenirat v temi na hrib, tam prespat in naslednji dan spet po treningu v službo, je to znamenje, da je motivacija še na visoki ravni. Ne zanima me dirkanje samo zato, da bi se lahko s tem dosežkom hvalil za šankom.«