ščavo za svinje, ki je bila tam poleg … Potem je žensko na hitro odpravila iz hiše in povedala ateku, kaj se je godilo. On je nemudoma »ukrepal«. Zajel je v prikleti veliko zajemalko vode, stopil na prag in jo z močnim zamahom zlil v smer, kamor je odkrevsala Trezika. Tiste ščáve svinje seveda niso dobile, še za na gnoj ni bila dobra, ampak je končala nekje doli v gozdu. Za »pokušino« naj navedem še nekaj hišnih vraž: – Ko smo z rásohami obračali seno, si te lesene vile moral preprijemati glede na smer, in sicer tako, da je zadnji del ročaja vedno držala zunanja roka. Zakaj? Zato vendar, da ne obračaš travnika, razumeš! – Ko si z lesenimi grabljami grabljal ostanke sena po travniku, si se moral pomikati naprej tako, da je pred tabo vedno bila nepograbljana površina, in ne morda ritensko. Zakaj? Da ne vodiš ateka in mamike v pekel, je bil odgovor. – Grabelj nikoli ne pusti ležati z navzgor obrnjenimi zobci! Zakaj? Da si vrag ne bo na njih brusil krempljev... – Kadar na poti srečaš črnega mačka, se je najbolje obrniti in se vrniti domov, ker bo pot nekoristna ali boš doživel celo nesrečo. – Ko se skoti kaka domača žival, tele ali gúdeki, se moraš prej umiti, preden jih greš gledat. Zakaj? Da jih ne uročiš vűrčiš. – Če ti pokažejo živino v štali ali hlevu, moraš žival popljuvati, da je ne vűrčiš. – Včasih je mladica znesla nenavadno drobno jajce. Takega jajca nismo porabili, ampak ga je bilo treba vreči čez streho. – Če si takoj po sončnem zahodu na nebu zagledal mládenca – mlaj in si bil že pod strešnim kapom ali celo v hiši, je to bilo slabo znamenje. Tisti mesec ne bo nič z denarjem … – Krop za parjenje perutnine je bilo treba postrášiti, to se pravi umiriti ga z zajemalko mrzle vode, ravno toliko, da neha burkati, šele potem je za rabo. To se mi je edino zdelo pametno, saj bi sicer bil verjetno prevroč. – Ko se je tisto leto prvič slišalo grmenje, si se moral prekopicniti čez glavo. Zakaj? Da boš našel veliko gob. – Če se zjutraj najprej pozdraviš z žensko, ki jo srečaš, boš tisti dan imel veliko smole. – Majhnim otrokom ne dajaj in ne kaži ogledal, da ne bodo špŕlili – škilili. – Če še nisi poročen, pa bi kdaj rad bil, nikar ne sedaj za ogel mize! – Ko prideš k hiši, si vzemi vsaj malo časa in sedi na ponujeni prostor, da jim ne odneseš spanja! – Kadar se ti kolca, se je nekdo spomnil nate ali se o tebi pogovarja. Če pomisliš na pravega, bo kolcanje takoj ponehalo. – Če regêče sraka, bo zagotovo nekdo prišel na obisk. – Zjutraj, ko vstajaš, moraš stopiti na prăvo desno nogo; če stopiš na levo, ti gre tisti dan vse narobe. A tu je past, saj prăvo lahko pomeni tudi, ki je prava, to pa je lahko tudi leva …– Med igro, ko se otroci valjajo kje po trati, ne smeš stopiti čez majhnega otroka. Zakaj? Ker potem ne bo več rasel. Kadar se je Mimiki na veki napravil srbeč in boleč ječmenček, ga je mamika požela. Z levico je prijela Mimiko za brado, z desnico, v kateri je držala nožek, pa je delala krožne gibe, kot če bi zamahovala s srpom; nato ji je naročala, kaj naj govori: »Rêči: kaj délaš? In Mimika je ponovila: »Kaj délaš?« Ona ji je odgovorila: »Jêčmen žjêm!« »Kaj délaš?« je spet morala vprašati. »Jêčmen žjêm!« In znova: »Kaj délaš?« »Jêčmen žjêm!« je še tretjič odgovorila. »Zaj pa rêči: Te pa ga póžji g vrági v rit!« In Mimika je ubogljivo rekla: »Te pa ga póžji g vrági v rit!« Tako sta opravili »žetev« in ječmenček je drugi dan že bil manj nadležen … Vraževerna je bila tudi sózdova mama. Ko je nekega dne prišla naokoli neka ženska, ki je znala prerokovati, ji je proti plačilu zagotovila, da je krava Vira breja. Za napoved je potrebovala dva kosa sukanca, ker so imeli dve kravi. Sosedi je naročila, naj jo dobro opazuje. Ta si je nadela celo očala, da bi bolj zanesljivo videla. Prva nit je ležala na mizi negibna, zato Tara ni breja. Druga nit pa se je začela čudežno zvijati. Seveda, ko pa jo je, premetenka, prej nasukala, a tega Mica ni videla; rade volje je plačala za dobro novico. Vira pa kljub temu ni bila breja. 199