'Zgodilo se je pa tole. Ko je gospod Dalmon stopil v sprednji prostor vašega lokala, je želel dobiti neke cigarete, razstavljene v izložbi. Za hip ste stopili ven, kakor često naredijo prodajalci, da bi se prepričali, kaj bi kupec rad, in v tistem trenutku je gospod Dalmon v notranjem prostoru opazil britev, ki ste jo pravkar odložili, in pa rumeno - belo glavo sira Arthurja na brivskem stolu; oboje se je najbrž zalesketalo v luči tistega okenca zadaj. Samo trenutek je potreboval, da je pobral britev in prerezal tisto grlo in se vrnil nazaj pred pult. Žrtev ni imela razloga, da bi se kaj ustrašila britve in roke. Umrla je z nasmeškom, sredi svojih misli. In kakšne misli so bile to! Pa tudi Dalmon po mojem ni bil nič vznemirjen. Opravil je bil tako hitro in tiho, da bi bil tale gospod Smith tule pripravljen pred sodnikom priseči, da sta bila ves čas skupaj. Nekdo pa je le bil prestrašen, in sicer upravičeno - to ste bili vi. Vi ste se prepirali z gospodarjem, ker ste bili v zaostanku pri najemnini in tako naprej; vrnili ste se v brivnico in odkrili, da je vaš sovražnik umorjen v vašem stolu, z vašo britvijo. Ni tako zelo nerazumljivo, da ste se preveč zbali povedati resnico in ste se raje odločili, da vse skupaj prikrijete; da očistite tla in ponoči vržete truplo v reko, v slabo povezani vreči za krompir. Imeli ste pač to srečo, da ste imeli stalen urnik in da ste lahko brivnico potem zaklenili; tako ste pridobili dovolj časa. Kaže, da ste mislili na vse razen na klobuk... Oh, ne bojte se; pozabil bom na vse to in še na klobuk za nameček.'