Billy je penil od togote in končno terjal od zeliščarja, da mu pokaže še svoj šotor in vse tiste zaloge čudežnih strokov, ki jih gotovo tam skriva. In navzoči šerif, čuvar miru in zakonitosti, ni temu prav nič ugovarjal. Zeliščar se je mirno smehljal in povedal, da v njegovem šotoru ni prav nobenih zelišč. Drhal je prav njegova spokojna, samozavestna mirnost raztogotila do skrajnosti. Vdrli so v zeliščarjev šotor, potem ko je nekdo kar z nožem prerezal platno, ker se zadrga ni takoj odprla. Premetali so vse zeliščarjeve osebne stvari, vrgli plinski gorilnik in sklopno posteljo ven, brutalno teptali po srajcah in brivskem priboru in nekdo je razrezal tudi zglavnik, da je puh letel vsenaokrog. Vendar niso našli ničesar, niti ene same utajene zeli, nobenega zdravilnega praška in nobene čudežne tekočine. In prav to jih je še bolj razbesnelo. Dva sta že držala zeliščarja za roke, tretji pa ga je udaril s hrbtom dlani po obrazu, ko je Antonija nenadoma zavreščala in nato z iztegnjeno roko pokazala na veliki stekleni zvon s škrlatno-zlatim zeliščem, edino še preostalo stvar na izropani stojnici.