Približno sto let po tistem, ko je Rossini premierno postavil na oder komično opero Seviljski brivec, je brivski mojster Miha odprl svoj salon v središču Tržiča. Nič hudega sluteči stranki se je zavoljo nabritega Mihe neredko zgodilo, da je namesto v mesnico stopila k frizerju ali obratno. Hudomušna žilica začetniku družinske obrti ni dala mirovati in od časa do časa je namreč zamenjal reklamne table obrtniških obratovalnic. V salon so sprva zahajali predvsem moški, šele pozneje, sredi prejšnjega stoletja, ko je obrt prevzel sin Vladimir, so bile med strankami tudi ženske. Tako enim kot drugim pa sta po pripovedovanju današnje lastnice salona Barbare Polajnar, pričeske oblikovala oba, oče Vladimir in mama Anka. Anka Ziblar je bila po hčerinih besedah odlična frizerka, ki je najprej naredila meščansko šolo, pozneje pa še frizersko v Ljubljani. Kot frizerska mojstrica je vestno sledila takratnim modnim trendom ter oblikovala v tistih časih priljubljeno »železno trajno« ter topirala in spenjala lase. Za prijetno vzdušje v salonu je v veliki meri skrbel oče Vladimir, ki je znal igrati na dvanajst različnih instrumentov, ne da bi poznal eno samo noto. Hči Barbara je bila v salonu že kot majhna deklica redna gostja. Nič čudnega ni, da je tudi sama postala frizerka. Sprva je sicer želela študirati pravo, potem pa si je premislila in nadaljevala družinsko tradicijo. Prakso je opravila v tujini. »Tri mesece sem se učila tudi pri frizerskih kolegih v Münchnu, pa nisem opazila nobene večje razlike v delu. Ugotovila sem, da je bila mama že takrat zelo napredna frizerka in domov sem prišla prav ponosna«, pove Barbara in doda, da se je pri mami v salonu izučilo veliko vajenk. Takrat, ko so bili v Tržiču zgolj trije frizerski saloni, je bilo to bolj pogosto. Danes, ko jih je okrog dvajset, pa tudi vajenk ni toliko. Že 24 let pa je Barbarina redna sodelavka frizerka Sonja Štefe. Obe sta bili članici tržiške sekcije frizerjev v času, ko so se dogovarjali za cenike storitev. Danes sekcija žal ni več tako aktivna, zato pa se posameznice srečujejo na individualnih izobraževanjih, seminarjih in strokovnih tečajih. Barbara Polajnar, ki je bila prva frizerska mojstrica v Tržiču, se ob vprašanju o prihodnosti družinske obrti le nasmehne. Sin, ki je po izobrazbi sicer frizer, je po dedku navdušen glasbenik in tudi že mednarodno uspešen didžej.