Nazadnje je potonil v nemiren sen, poln čudnih sanj. Čeprav je bil navajen na čudaške sanje, so ga te presunile, saj so bile še prav posebno žive in si jih je presenetljivo podrobno zapomnil. Priklenjen je bil na zid v neki beli sobi, razsvetljeni z modrimi neonskimi lučmi, ter gledal Yoko Ono in Gordona Hunterja, branilca pri Hibsih, kako natepavata meso in kosti človeških teles, ki so ležala razkosana na vrsti z ultrapasom prekritih miz. Oba sta ga zmerjala s strahotnimi psovkami, od ust pa jima je kapljala kri, ko sta z zobmi trgala trakove mesa in med kletvicami zadovoljno prežvekovala. Renton je vedel, da je naslednji na vrsti on. Skušal se je malce prilizniti šGeebsieju’ Hunterju in mu razložiti, da je njegov velik oboževalec, toda branilec z Easter Roada je ostal zvest svojemu krutemu slovesu in se mu je samo smejal v obraz. Bilo je veliko olajšanje, ko so se sanje spremenile in se je Renton nenadoma znašel, kako gol in prekrit s tekočim drekom jé s krožnika jajca, paradižnik in popečen kruhek poleg popolnoma oblečenega Sikboja na obali Water of Leith. Potem je sanjal, da ga je zapeljevala čudovita ženska, ki je imela na sebi le dvodelne kopalke iz aluminijaste folije. Ta ženska je bila pravzaprav moški, in počasi sta se fukala v različne telesne odprtine, iz katerih se je cedila snov, podobna brivski kremi.