Se dogovorita, da pobegneta pred vsakdanom v drugo mesto. On kupi karte, pripravi prtljago, ji kupi čaroben briljanten prstan in jo čaka na dvorišču ob dogovorjeni uri. Ona zamudi, hodi počasi in s sključenimi rameni, gleda v tla, ko mu prizna: "Povedala sem mu za splav. Od takrat je vse drugače. Pustil je ženo, pustil otroka, družino je zapustil zato, da bo z menoj. Zdaj mu moram dati priložnost za naju." On počasi, počasi odtava proti morju, stopi vanj, seže v žep, potegne iz njega škatlico z briljantnim prstanom in ga zaluča v morje. Stoji, stoji, joka. Ko morje k njegovim nogam naplavi rokavico, tisto mehko usnjeno rokavico, ki mu jo je z vso skrbjo in ljubeznijo poklonila rjavolaska. Tudi škatlica z briljantom priplava nazaj. Pobere jo, se vrne v stanovanje, kjer njegova in njena družina slavita judovski praznik, se usede na kavč poleg lepe, mile rjavolaske in ji izroči briljanten prstan, pravšnji za njeno nežno roko. Tu se film konča. In z njim vprašanje za gledalca: Se bosta poročila, kot načrtujeta njuni družini, in srečno živela do konca dni? Se bo plavolaska naveličala čakati poročne ponudbe svojega ljubimca in bo spet začela telefonirati zaljubljenemu sosedu, se dobivati z njim? …