Gospodarsko gledano gre slovenski državi kar dobro, šolstvo med ljudmi uživa vsaj trikrat večji ugled kot politične stranke, tudi v športu smo kar dobri, škriplje pa predvsem na notranjih zadevah, v državni upravi, pri učinkovitosti policije, počasnosti pravosodja in pri sprejemanju zakonov. Toda o tem v notranjepolitičnim odboru razen splošnega sajenja rožic niso kaj prida razglabljali. Da ima recimo Tone Jerovšek o pravnem redu pri nas briljantne zamisli, je sicer moral priznati celo Maksimilijan Lavrinc, ki je bil med najbolj bridkimi zasliševalci dveh kandidatov in ene kandidatke za ministrske stolčke. Z njimi bi bil Jerovšek lahko dober minister za zakone, a kaj, ko ga za ministra hoče predsednik vlade, ki se noče odpovedati argentinskemu državljanstvu, poleg tega je predsednik vlade navdušen nad Evropsko unijo, a je Jerovšek po lastnih besedah do te iste EU izrazito skeptičen... (Zato, ker bo Slovenijo preveč stalo hoditi na štiri tisoč sestankov v Bruselj). Dvojno državljanstvo predsednika vlade dr. Bajuka je bilo sicer obvezno vprašanje za vse tri zaslišance. Nobenemu od njih se to, da od navadnega človeka državna birokracija strogo in brezkompromisno zahteva izpis iz prejšnjega državljanstva, preden lahko dobi slovensko, za predsednika vlade (in še skoraj 1000 drugih privilegirancev, ki jim je vlada dodelila slovensko državljanstvo) pa to ni potrebno, ni zdelo nič napačnega. Kandidatka za pravosodno ministrico, nekdanja prva dama posebne tožilske skupine za preganjanje organiziranega kriminala, ki se je v glavnem ukvarjala z akterji iz politike, Barbara Brezigar, je trdila, da trenutno ni na tekočem s pogoji za dvojno državljanstvo, Jerovšek pa je ocenil, da bi dvojni državljan imel formalno in moralno pravico postati tudi predsednik slovenske države in vrhovni poveljnik njene vojske. Pri tem se je oprl na to, da v Sloveniji živi več kot 180 tisoč ljudi, ki so bili rojeni kot Srbi, Hrvati, Makedonci in bodo to ostali, čeprav so dobili tudi slovensko državljanstvo. In vsak od njih je potencialni predsednik Republike Slovenije. Popolnoma drugega mnenja je bil Jelko Kacin (LDS), ki sicer razume čisto življenjsko stisko dr. Bajuka, da bi odpoved argentinskemu državljanstvu imela tudi gmotne posledice, kar zadeva (njegovo) lastnino v tisti državi, toda gre za moralne vrednote.