Koliko moči bo imel novi podpredsednik, seveda ni mogoče napovedati, a da bi znova postal zgolj »obiskovalec sprejemov in pogrebov«, kot je nekoč o funkciji dejal Truman, ni preveč verjetno. »Mislim, da se vloga podpredsednikov ne bo zmanjševala. Ob tem pa je tudi treba reči, da sama izbira podpredsedniškega kandidata redko vpliva na izid volitev,« pravi Mann. Eden od primerov, ko podpredsednik je bistveno vplival, je leto 1960. Demokratski predsedniški kandidat John Kennedy je za podpredsedniško kandidaturo izbral Lyndona Johnsona. To je bilo veliko presenečenje, tudi zato, ker med njima ni bilo prav nobene pozitivne kemije. Vendar je Kennedy s tem, ko je premagal čustva in stvari vzel pragmatično, potegnil briljantno potezo. Teksačan Johnson mu je z energičnim nastopanjem pomagal k zmagi v nekaterih državah na jugu, vključno s svojo domačo, mu odprl vrata do volilcev, pri katerih bi sicer bržkone pogorel, in odigral pomembno vlogo za končno zmago nad republikanci. Vzporednice, ki jih je mogoče potegniti z letošnjim dogajanjem pri demokratih, še zdaleč niso naključne.