Nekdanja Sovjetska zveza je dokaj mirno razpadla, potem pa se je dvanajst nekdanjih republik spet lepo mirno združilo v Skupnost neodvisnih držav. A ko je napočil čas, da bi spet mirno živeli skupaj, so se zdaj eni, zdaj drugi spomnili starih gostilniško političnih neplačanih računov. Tako kot se za brate v zgledni družini spodobi, so se začele praske, tudi pokalo je ob mejah in šivi skupnosti so se zrahljali. Pa so politiki staknili modre glave, dobro preučili razmere in sklenili, da svoja nesoglasja previharijo - če ne po politični poti, pa s pomočjo lepote. Pripravili so izbor za miss SND 99. Vsekakor je šlo za izjemno zahteven in občutljiv projekt, kajti kateri narod pa ne misli, da so njegova dekleta najlepša? Da ne bi kdo očital nepravilnosti, so sestavili žirijo, v kateri so sedeli predstavniki veleposlaništev vseh držav udeleženk, in takoj potegnili briljantno potezo s sklepom, da predsednika žirije ne bo, kar kaže na visoko stopnjo demokracije. Na gala prireditvi so peli najboljši pevci iz bivših republik, peli pa so vsi po vrsti - v ruščini. Tako so se izognili prepiru, čigav jezik je najlepši in najprimernejši za petje. Dekleta so se gledalcem predstavila v narodni noši, potem športnih oblačilih in seveda v večernih oblekah. Tudi v kopalkah so se sprehajala, vendar samo pred člani žirije, da ne bi prizadeli verskih občutkov nekaterih udeleženk in kršili pravil, ki veljajo v njihovih državah. Po dolgotrajnem zasedanju in skrbnem premisleku je žirija sklenila, da je najlepša Armenka. Devetnajstletna Goar Artunjan je dobila avtomobil Nexia, televizijski sprejemnik in štipendijo za katerokoli univerzo na svetu (torej ni samo lepa, ampak tudi pametna) in deset tisoč dolarjev popotnice.