(1770–1827) Ludwig van Beethoven je rasel v neurejeni družini delavskega okolja. Njegov prvi učitelj je bil oče, ki je iz sina želel napraviti čudežnega otroka, vendar so bile njegove metode zelo neprimerne in grobe. Skladbe, ki jih je mladi glasbenik napisal še v Bonnu, ne dosegajo nivoja Mozartovih zgodnjih del. Z enajstimi leti je prvič javno nastopil. Učitelj in organist Christian Gottlob Neffe je seznanil Beethovna z Bachovim Dobro tempariranim klavirjem. S tem si je pridobil nadpovprečno znanje. Dodelili so mu štipendijo in odpotoval je na Dunaj, da bi študiral pri Mozartu. Vendar je že po 14 dneh moral domov zaradi materine hude bolezni. Po materini smrti je Ludwig prevzel skrbništvo nad mlajšima bratoma, ker je bil zapiti oče za to nesposoben. Ludwig van Beethoven Volilni knez, ki je imel smisel za umetnost, je zahteval, da se Beethoven razvije kot umetnik. Beethovna pa ni zanimala samo glasba, temveč tudi literatura in ideje velike revolucije. Leta 1792 je ponovno odpotoval na Dunaj in postal Haydnov učenec, na skrivaj pa se je učil še pri drugih glasbenikih. S Haydnom se nista zbližala, ker je bila razlika v letih prevelika. Ostal je na Dunaju. Kot mladenič je bil briljanten pianist in improvizator, ki si je z igranjem na domačih prireditvah plemičev služil denar. Svoj prvi koncert z lastnimi deli (predvsem s Prvo simfonijo) je pripravil leta 1800 in uspel. Ker so se Dunajčani zbali, da bi ga izgubili, so mu ponudili dosmrtno plačo (pred tem je namreč dobil ponudbo iz Kassla za dvornega dirigenta). Trpel je zaradi motenj sluha, kar ga je kasneje spremenilo v posebneža. Gluhost je naraščala in Beethoven je poleg tega doživel razočaranje nad svojo ljubeznijo.