prevod: Jože Plešej Mohorjeva družba Celovec, 2006, m. v., 207 str., 13,90 Władisław Szpilman je bil briljanten pianist in skladatelj. Če ne bil rojen leta 1911 na Poljskem in če bi leta 1939 ne živel v Varšavi, bi imela njegova življenjska zgodba zagotovo drugačno pot. Na varšavskem radiu je imel 23. septembra 1939 klavirski nastop, pol ure kasneje pa je Hitler zbombardiral radijsko postajo in večji del mesta. Kot Jud se je znašel v najbolj krutih okoliščinah in se dve leti skrival po razvalinah obkoljenega mesta, iz katerega so deportirali vso njegovo družino in prijatelje. Samo velikemu pogumu, neuničljivi volji do življenja in dobroti peščice Poljakov se ima zahvaliti, da je preživel nacistično okupacijo Poljske in varšavski geto. Tik pred koncem okupacije mu je pomagal tudi usmiljeni oficir nemške vojske, ki je imel rad glasbo in ki ga umetnik ni nikoli več srečal, v knjigi pa so dodani odlomki iz njegovega dnevnika. Celotna pripoved je grozljivo realistična, poleg množičnih pobojev tako ob prihodu nemških okupatorjev kot ob njihovem odhodu so prikazani tudi skrajni napori posameznika za ohranitev življenja. Na koncu dojamemo, da se mora pianist za svoje čudežno preživetje pravzaprav zahvaliti glasbi. Knjigo je Roman Polanski prelil v čudovit film, ki je prejel kar tri oskarje. > Renate Štrucl