Ta danes skoraj 70-letna pevka, ki so jo na vrhuncu glasbene kariere imenovali zlati glas Kameruna, še danes pa se je drži naziv mama kamerunske glasbe, ima za sabo pestro in bogato pa tudi uspešno glasbeno kariero, v kateri je mogoče odčitati precej vzporednic s Césario Evoro. Njeni prvi pevski poskusi segajo v otroštvo, torej v davna 30. in 40. leta prejšnjega stoletja. Mejnik v njeni karieri pa je zagotovo leto 1954, ko je za založbo Opika iz Belgijskega Konga posnela svoje prve pesmi. Njeno samostojno glasbeno pot zaznamujejo številne znamenite epizode, povezane z imeni Manu Dibango, Francis Bebey, Eboa Lottin in celo Gilbert Becau, ter številni nastopi po Afriki, v Franciji in drugod po Evropi ter na najpomembnejših predstavitvah afriške kulture, na primer na zgodovinskem Pan African Cultural Festival v Alžiru leta 1969 (kjer so nastopali tudi najpomembnejši v izgnanstvu živeči radikalni afro-ameriški jazzisti), in na znameniti Lagos Festac leta 1977 (kjer je igrala na istem prizorišču kot kongoleški legendi Franco in Rochereau). Leta 1984 je izšel njen zadnji med številnimi albumi, Liberté, nato pa se je izgubila z glasbenega prizorišča. Šele leta 1996 jo je poiskal radijski novinar Rene Ayina, ki je raziskoval zgodovinsko ozadje kamerunske popularne godbe, in ji tako omogočil vrnitev. Junija 1998 je v Franciji posnela pesmi za novi album Beza Ba Dzo. Starka z njim ni dokazala samo, da je še vedno pevka z briljantnim glasom in pestrimi interpretacijami, ampak tudi, da je v svojem repertoarju sposobna posvojiti in avtorsko predelati še kako različne vplive in žanre. Tako se v enajstih pesmih na albumu, katerih avtorica glasbe in besedil je sama, izmenjujejo in prepletajo stare kamerunske pesmi, oplemenitene s kongoleškimi vplivi, z njenimi posodobljenimi popevkami, v katerih je mogoče prepoznati njeno razumevanje sodobnega bikutsija. Za to priložnost je zbrala zasedbo kamerunskih godbenikov, med katerimi so odlični 60-letni kitarist Marcelin Ohandja, pa tolkalec Brice Wassy in v eni pesmi tudi saksofonist Manu Dibango. Skratka, Anne Marie Nzie se z albumom Beza Ba Dzo vrača na svetovno prizorišče v polnem sijaju, s privlačno raznovrstnostjo svoje ponudbe, presenetljivo mladim, močnim glasom in prepričljivimi interpretacijami. Tako je njen nastop v ljubljanskih Križankah na letošnji Drugi godbi redka priložnost za srečanje z njo, vredna posebne pozornosti, saj ima tokrat samo dva evropska koncerta.