Priprave na rally so kar dolgotrajne. Najprej je treba prevzeti pri vratarju tovarne Saturnus tako imenovani »road book« (knjiga, v kateri je napisana in narisana trasa rallyja), se z njeno pomočjo zapeljati po progi in jo hkrati tudi popisati. Jereb mi je hotel zagotoviti izkušenega bivšega sovoznika Vinka Polončiča, a zaradi njegove prezaposlenosti smo se nato dogovorili, da bo na vročem sovozniškem sedežu sedelo brhko dekle po imenu Saša Cerjak, sicer žena Štucinovega sovoznika Tomija. Saša je že izkušena sovoznica, saj je že nekajkrat sedela zraven hitrih voznikov, zato sem se prepustil njenim roka. In nasprotno, Saša je brez pomisleka sprejela povabilo, da bi sedela zraven 28-letnega divjaka brez izkušenj v rallyju. »Moram ti povedati, da te občudujem, jaz ne bi nikdar sprejel povabilo povsem neznanega voznika, no, priznam, tudi večino poznanih bi zavrnil,« sem ji odkrito povedal. Ona pa je le v smehu odvrnila: »S tem nimam težav, sicer pa sem prej pozanimala, ali si normalen voznik.« Očitno sem normalen voznik.